Makroekonomija
Zakaj inflacija v Sloveniji traja dlje kot v povprečju EU?
Analiza strukturnih dejavnikov, ki vzdržujejo cenovne pritiske nad evropskim povprečjem.
Ko Eurostat objavi mesečne podatke o inflaciji, Slovenija redno pristaja v zgornjem delu lestvice držav EU. Januarja 2024 je bila medletna rast cen v Sloveniji za 1,2 odstotne točke višja od povprečja euroobmočja. Razlogov je več in so med seboj prepleteni. Prvič, Slovenija je energetsko bolj odvisna od uvoza kot večina zahodnoevropskih partneric, kar pomeni, da vsak skok cen energentov na svetovnih trgih hitreje in globlje zadane domače cene. Drugič, storitveni sektor — ki v inflacijski košarici zavzema vedno večji delež — je v Sloveniji delovno intenziven, plače pa so v zadnjih dveh letih rasle dvoštevilčno, kar so podjetja prenesla v cene. Tretjič, veriga preskrbe s hrano je v Sloveniji krajša kot na zahodnih trgih, zato lokalni kmetijski stroški (gorivo, gnojila, delovna sila) takoj vplivajo na cene v supermarketih.
Kaj to pomeni za slovensko gospodinjstvo? Povprečna štiričlanska družina je leta 2023 za hrano in energijo namenila okoli 38 % razpoložljivega dohodka — to je 4 odstotne točke več kot leta 2021. Denarna politika ECB z višjimi obrestnimi merami upočasnjuje povpraševanje, a na strukturne stroške na strani ponudbe nima neposrednega vpliva. Vlada je z omejitvami cen energentov in subvencijami za javni prevoz blažila učinke, a ti ukrepi so začasni. Dolgotrajna rešitev zahteva večjo energetsko učinkovitost in diverzifikacijo dobavnih verig — procesa, ki trajata leta. Bralcem priporočamo, da mesečne indekse cen SURS primerjajo z lastnimi izdatki, saj se inflacija med posameznimi potrošniškimi košaricami bistveno razlikuje.